APDEJT.si

Kitajski spletni trgovec JD.com je podal uradno prevzemno ponudbo za nemško matično družbo MediaMarkt in Saturn, Ceconomy, s čimer so se uresničile dolgoletne govorice o zanimanju kitajskega velikana za prevzem. Vrednost ponudbe naj bi znašala okoli štiri milijarde evrov, kitajski velikan pa naj bi s tem pridobil nadzor nad verigama MediaMarkt in Saturn ter delež v Fnac Darty.

Maja se je javni dolg Španije povzpel na 1,663 bilijona evrov, kar je 3,8 % več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu pa se je njegov delež v BDP znižal na 102,3 %, kar je dve odstotni točki manj kot pred letom dni.

Ameriški delniški trg je zabeležil nov rekord kljub mešanim poročilom o dobičku, saj so podjetja, kot je General Motors, predstavila posodobitve o vplivu carin. Izvršni direktor Nvidie, Jensen Huang, je s strateškimi pogovori prepričal predsednika Trumpa, da je odobril izvoz čipov za umetno inteligenco na Kitajsko, kar je spremenilo prvotno prepoved. Wall Street se je povzpel na rekordne ravni, čeprav so se pojavljala poročila o vplivu carin na podjetja kot je General Motors.

Pravna pisarna Linklaters, del britanskega 'čarovniškega kroga', je zabeležila rekordni dobiček, ki je prvič presegel 1 milijardo funtov, natančneje 1,08 milijarde funtov pred obdavčitvijo za poslovno leto do 30. aprila 2025. To predstavlja 14-odstotno rast dobička. Uspeh je bil v veliki meri podprt z 57-odstotnim povečanjem dobička v ZDA, kar je posledica znatnih naložb. Partnerji podjetja so prejeli povprečno 2,2 milijona funtov, kar je prav tako rekordni znesek.

Španski proizvajalec kopalniške opreme Roca Group je preko svoje podružnice Laufen pridobil večinski delež v italijanskem podjetju Antonio Lupi Design, specializiranem za pohištvo za kopalnice. S to potezo katalonska skupina, znana po izdelkih za kopalnice in kuhinje, krepi svojo prisotnost v premium segmentu kopalniških izdelkov in nadaljuje s strategijo rasti preko prevzemov. Sedež podjetja Antonio Lupi Design je v Stabbii v Toskani.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je preložil začetek masovne proizvodnje v svoji prvi tovarni osebnih vozil v Evropi, na Madžarskem, na leto 2026. Odločitev naj bi bila povezana s strateškim izkoriščanjem gospodarskih prednosti tovarne v Turčiji.

Izšel je interni dopis, v katerem je izvršni direktor Anthropic, Dario Amodei, zaposlenim sporočil, da namerava podjetje iskati financiranje v Združenih arabskih emiratih in Katarju. Amodei je priznal, da bi to lahko obogatilo 'diktatorje', vendar je dodal, da je načelo 'nobena slaba oseba ne bi smela nikoli imeti koristi od našega uspeha' precej težko uresničljivo pri vodenju podjetja. Podjetje bo torej kljub etičnim pomislekom nadaljevalo z iskanjem naložb v zalivskih državah.

Ameriški proizvajalec čipov Intel je objavil, da odpoveduje načrte za milijardno naložbo v novo tovarno v Magdeburgu v Nemčiji ter ustavi podobne projekte v Nemčiji in na Poljskem. Ta odločitev je posledica obsežnega varčevalnega ukrepa in optimizacije proizvodnih zmogljivosti, s katerimi se spopada podjetje. Novi vodilni v Intelu je prisiljen sprejeti drastične ukrepe za zmanjšanje stroškov, kar je vodilo v opustitev že napovedanih projektov, ki naj bi bili v preteklosti le začasno zamrznjeni.

Evropska unija in Združene države Amerike so v nedeljo dosegli ključni trgovinski dogovor, ki obravnava glavne elemente njunega čezatlantskega trgovinskega razmerja. Medtem pa je administracija predsednika Trumpa sklenila nov 550 milijard dolarjev vreden trgovinski dogovor z Japonsko. Ta investicijski paket bi lahko financiral širitev tajvanskih proizvajalcev čipov, kot je TSMC, v ZDA, če bo usklajen z interesi Tokia. Japonski uradniki so poudarili, da bi lahko nova naložbena shema pomagala podpreti gradnjo polprevodniških tovarn v Ameriki.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo Japonska pod njegovim vodstvom v ZDA vložila 550 milijard dolarjev. Kljub tej napovedi pa so analitiki opozorili, da je dogovor morda le "navidezna programska oprema" in bi lahko služil kot model za druge države. Poleg tega je Trump izrazil prepričanje, da bodo do 1. avgusta zaključeni večinski trgovinski dogovori.

Finančni minister Jens Stoltenberg se je odzval na vprašanja parlamentarnega nadzornega odbora glede naložb norveškega naftnega sklada v Izrael. Odgovor je sprožil val kritik, pri čemer ga stranke Rdeči, SV in Venstre obtožujejo izogibanja odgovornosti. Grunde Almeland iz Venstre trdi, da se Stoltenberg sistematično izogiba odgovorom na zastavljena vprašanja. Kritike se nanašajo na vprašanje, ali se je finančni minister dovolj posvetil naložbam sklada.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Nemška ministrica za razvoj je obiskala Kijev, da bi razpravljala o nadaljnji podpori Ukrajini. Obisk prihaja v času, ko ruski napadi pred zimo močno prizadevajo ukrajinsko infrastrukturo.

Ruski Lukoil je napovedal prodajo svoje mednarodne imovine zaradi restriktivnih ukrepov in sankcij, ki so jih proti njemu in njegovim odvisnim družbam uvedle nekatere države po dogodkih v Ukrajini. Sedež podjetja v Moskvi je sporočil, da so že začeli obravnavati ponudbe potencialnih kupcev.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. Ob srečanju so bili doseženi zgodovinski dogovori za okrepitev sodelovanja med državama. Posnetek srečanja je hitro zaokrožil po spletu in postal viralen.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je obljubil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bo v Združene države Amerike vložil 1 bilijon dolarjev. Trump je Savdsko Arabijo označil za velikega zaveznika in omenil možnost več milijard dolarjev vrednih poslov, vključno s F-35 in infrastrukturo za umetno inteligenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.